
Jezik je ostro rezilo ali
sesedeno meso, žgano pod soncem,
in za ograjo praznega zavetja
je samota najtemnejša,
hladne sence, ki ti odmikajo čutenje
in v glavo potiskajo vroč zrak.
apetiti
pa so si različni
smo tudi taki
ki že skromnost
nas
zasiti
Lp
Tanja
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Luka Višnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!