Med opazovanjem svobodnega igranja kačjih pastirjev,
neumurno pritiskaš na aparat, ki je zasvojil več ljudi kot heroin.
Rada se igraš umetnico.
Sledi seveda ogled nekaj sto fotografij,
dodajanje filtrov,
približevanje,
brisanje,
mešanje barv in vse kar že zahteva take vrste plastična operacija,
da iz čudovite narave, dobiš spačeno sliko.
Zadovoljna mi pokažeš svojo izbranko,
misico UMETNOsti
in pričakuješ stoječe ovacije.
Prejmeš moje zmrdovanje in
pridigo, kako so taka početja tisto, kar je narobe s svetom in da mi je predstava v živo precej bolj všeč.
V odgovor poleg zavijanja z očmi,
zamahom roke
In pripombo, kdaj bom nehal biti staromoden
postrežeš še z vprašanjem, kaj me tako zelo boli,
da te ne znam ljubiti na način, kot si želiš biti ljubljena?
Samo to, da ne bom nikoli kačji pastir.
Tega odgovora ne razumeš.
...in na koncu zmaga
samo notranja lepota
tista ki izžareva
tista ki je večna
Lp
Tanja
Izpraševanja so pomembna
... čisto pravega odgovora, ki bi se res prilegal trenutku, pa itak ni
... ali pač je (to je sedaj vprašanje) ?
Dobra pesem ❤️
Lp, Marija
Hvala vsem za branje in komentarje :)
Lp, Nejc
Čestitke za odlične slike atmosfere dvojine!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!