
Kot srednješolec sem sanjaril mnogo.
Iz tistih let so moje prve pesmi.
Začetniški soneti z bolj ubogo
vsebino in nerodno rimo. Res mi
je včasih žal, da sem se silil s strogo
sonetno formo, v času, ko zares ni
še dobro mučit Pegaza z ostrogo -
lahko zletiš iz sedla in ti spesni.
A je, kar je. Morda bi bolj telesni
pristop k življenju me seznanil z jogo,
morda takrat bi hodil k vajam plesnim
ah, ali pa jemal bi trdo drogo.
Zato pa zdravi še zobje so, dlesni
in tudi Pegaz več ne stopa togo.
kot je pokazal zadnji fijasko z Zlatimi časi moj pegaz še zdavnaj ni ukročen, še zmeraj rita po svoje...
Vse dokler rita
živiš - pišeš
pišeš - živiš
Lp
Tanja
Ukročeno divjanje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!