Je res bilo tako,

da sem skozte samo tulila

in hlipala in se držala na meji

prištevnosti

in preštevnosti?

Me je preštelo, se spomniš?

Mislila sem, da si pesem,

pa si bila samo travma.

Samo?

Travma si bila vse!

Zaslepila si vse moje oči

in solz je bilo zato res veliko.

Zdaj te ne pišem.

Pojem drugače.

Ti me dosegaš drugače.

Mislila sem, da si pesem.

Bila si resnica,

ki so jo zavito v trope

prenesli,

morda celo videli

vsi razen mene,

ki sem v tvoje besede

vsakič zavila klobaso.

Aleksandra Kocmut - Kerstin