Jočem ob morju,

v očeh se zazna žalost,

ki je objela vso obalo.

Nisem slišala tvojih korakov.

Nisem čutila tvojih objemov

in videla tvojih temnih oči.

V glavi mi je donelo spoznanje,

da je konec moje poti.

Polna neutolažljive bolečine

stopim na obrežje,

čisto na rob

kjer se rokuje morje s kopnim.

Gledam v valove,

ki se valijo v objem obrežja

kjer se zgubijo v brezkrajnosti.

Stojim na ploščadi s spoznanjem,

da sem ostala sama sredi te lepote.

 Mojo bolečino objema modrina,

in  šumenje valov….

zorajelen