Iščem roko

 da bi me objela

iščem tvoj nežen dotik

a nekaj srce za zmeraj mi rani

iz duše pa slišim obupani  vzklik

Nekdo je tvojo roko mi odtegnil

in ostal je prazen moj objem

mi s sulico je srce prebodel

in sivo nebo nad sabo zazrem

Oblaki so sivi in težki

dež pada na suho zemljo

a tebe ni več ob meni

pomagat ne more niti nebo

Zakaj mi bolečino je prineslo nebo

kaj sem storila

 sprašujem roteče

mar sem zgubila pot pred seboj

in pohodila rože cveteče

Z dolge poti mi je noga zašla

nisem spozanala dehteče cvetove

ne bi nikoli jih poteptala

krasili bi dalje puste vrtove

Želim da sonce ponovno zasveti

in obudi poteptane cvetove

da se zasliši zvonenja zvok

prelepo doneče zvonove

Takrat ne bom iskala roke

ki me za vedno je zapustila

in solze ne bodo mi delale sled

ker sem nekoga zgubila

Milena