20200201

ko se vse ustavi

je čakanje

čakanje, ki spočenja negotovost

čakanje, ki poraja strahove

čakanje, ki hrani praznino

ko se vse ustavi

čas zamrzne v čakanju

čakanju, ki brusi čute in

ostri čuječnost za pasti negotovosti

za izzive strahov

za darove praznine

ko se vse ustavi

v zamrznjeno čakanje

čakanje uri udomačenost

udomačenje izganja življenje

v navidezne resničnosti

čakanje mojstri ubogljivost

ubogljivost hrani skrite pobege

v posvečene otoke preteklosti

pobege v zamaknjenost

nedoumljive minljivosti

ko se vse ustavi

je čakanje

je zamrznjen čas

skrčen v zvito vrv prihodnosti

skozi labirinte klicev

kjer se srečujeta moje

in tvoje ime

eno sveže zeleno

drugo globoko modro

valovita odmeve

v brezčasno mavrico

zatajenih

hrepenenj

fionapanmor

fionapanmor

Poslano:
13. 05. 2024 ob 21:05

iz tistih covidnih mesecev

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

fionapanmor
Napisal/a: fionapanmor

Pesmi

  • 13. 05. 2024 ob 21:03
  • Prebrano 93 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica