
Represija,
krogi brez prestanka.
Depresija polna prahu nosi lica bela,
v srce ga je zadela hladna resnica.
Utopija tista popolna čarovnija,
brez ciljna prašna bolečina.
V očeh zasvojenost v nasmehu odrevenelost in v glasu strah.
Zaveda se,
da na koncu tudi on bo prah.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!