
pišem
besede
se opotekajoče
ugrezajo
v to neskončno
navidezno belino
skrivam se
v njihovih medprostorih
zato me ne vidiš
samo slutiš lahko
mojo tišino
nimam sence
ker sem plamen
brezčasja
nimam sten
ker sem vesolje
te majhne sobe
nimam večnosti
ker sem objem
trenutka
v mojem telesu
ni nikogar več
zato votlo
utripam
in čakam
kot kurzor
na ekranu
I
Damjan, čestitke za pesem!
Lepo jo je bilo slišat včeraj v polfinalu :-) in te srečati po dolgem času :-)
Lp, Marko
Znan mi je ta občutek
pisanja ...
ko prestopim u svoj drugi svet
pozabim na prostor
pozabim na čas
pozabim da tudi obstajam v tem...
Pozzz...
Tanja
Hvala vsem za prijetne komentarje!
Tanja! Naše pesmi so mostovi, zgrajeni iz besed. To nas povezuje!
Marko, hvala, enako! ;)
PIŠEM
(Prevod: Vertigo)
pišem
reči
nesigurno
uranjaju
u tu beskonačnu
prividnu belinu
krijem se
u njihovim
međuprostorima
zato me ne vidiš
samo slutiš
moju tišinu
nemam senke
jer sam bezvremeni
plamen
nemam zidove
jer sam svemir
te male sobe
nemam večnost
jer sam zagrljaj
trenutka
u mom telu
nema više nikog
zato tupo
pulsiram
i čekam
kao kursor
na ekranu
I
Čestitke za pesem o rojevanju pesmi.
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!