
Prezgodaj je za moje oči.
Sence mezijo po polknih, zvezde rosijo v horizont.
Jutro se marinira v poplesavanju borovcev.
Bosonoga sestopam po grčasti hrbtenici.
Spomini se uglašujejo z mrmranjem oljk,
zaobjemajo modrino s pobeljenimi zaplatami.
Prod razblinja zamračene misli.
Neizrečena tišina.
Tam nekje gnezdi bližina.
Slanica zareže v zapredek.
Šivi srca popuščajo.
Po kapljicah me odnaša v svet.
Drobci, odvzeti peščenim uram, prosevajo skozi razpele roke.
Zabrisanost uma in srca v sosledju.
Mrtvica kvačka besede, ki se projicirajo na obraz.
Sonce se razžvrklja.
Sredi ničesar se čas nadgradi.
Srčnost vzbrsti - odveza se lesketa na gladini.
Želim s slastjo zagristi v valove,
jih prežvekovati do onemoglosti.
Esenca naj postane trenutje.
Do takrat pa ... še iščem bližino.
Polfinalistka letošnjega Pesniškega turnirja
Kar nizaš domiselne prispodobe.
Čestitke tudi za polfinale.
Jasmina, tudi tebi čestitke za odlično pesem!
Lp, Marko
Slanica zareže v zapredek.
Šivi srca popuščajo.
Po kapljicah me odnaša v svet.
Tole me je še prav posebej nagovorilo v tej lepi pesmi.
Čestitke za pesem in polfinale.
Lp, Marija
Iskrena hvala za komentar Marija.
Sem vesela, da te je pesem nagovorila!
Odlična pesem, bogat, poln jezik, nove besedne zveze, na kratko - lepa!
LP, Lidija
Ta pesem pljuska v bralca iz kitice v kitico vse bolj, dolžina jo dela vse boljšo, postaja trenutje bližine, ki ne mine.
Čestitke, lep pozdrav, Caki
Hvala Lidija in Caki za komentar.
Lepo pozdravljam oba!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: tuskulum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!