iz zavrženih
trenutkov ne gre
plesti košar za srebrno
dediščino jezika
ki se nagajivo izmika
zbija šale
se opredeljuje
allegro
kaj bi kje bi kako bi če bi
allegrissimo
udomiti ne zna
pripadanja
le neke luknje
tke
vanje
barvo glas utrip vonj
ujame
in to je
vse
In vendar vsi trenutki gradijo nek povezan čas ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!