
Moj prestol je samoten kraj,
tam premišljujem o globinah vesolja.
Ko dnevi minevajo, moje veselje mineva
skrito za oblaki, ki zakrivajo moj pogled.
Kraljujem v sencah, ki sem jih sam ustvaril,
sem vladar sanj, ki so vedno v gibanju,
vendar me mir in zadovoljstvo še vedno zapuščata,
v meglicah mojih misli je nenehen nemir.
Čeprav sem kralj tega ogromnega prostranstva,
hrepenim po veselju družabnega plesa.
V vrtincu galaksije sreče ne ulovim.
My throne is a lonely place, up high,
Where I ponder the depths of the sky,
But joy escapes as the days go by,
Hidden by the clouds that darken my eye.
I reign in shadows of my own making,
A ruler of dreams that are always in motion,
Yet peace and contentment are still forsaking,
In the haze of my mind, a constant commotion.
Though I am king of this vast expanse,
I long for the clarity of a joyful dance.
I can't catch happiness in the vortex of the galaxy.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!