Šestnajst
Odplešiva v jutro
ko plahost noči obarva obrise
Zavijva v goščavo
med hrošče in kuščarje
kjer drobni kamni
mokrijo podplate
Sleciva kožo
trdo in tesno
Zaplapolajva
nad sladkim morjem
med žarki obljube
na skalo
kjer sva nekdaj spletali kitke
Prisluhni
kako sipljeva vse glasneje
utripava prek oceanov
skozi dim
v divji crescendo
Umiti od bistrega vina
brez poštirkanih misli
ujameva ribiča
v niti viseče mreže
Čutiš
(draga moja duša)
Spet. Sva. Šestnajst.
Ni nujno dobra stvar. Za nobeno ceno ne bi bil spet star šestnajst.
Ni nujno "sweet sixteen", ane?
Očitno je bilo meni kar fajn, so mi ostali lepi spomini.
Me pa zanima tudi tvoja verzija:)
Spomine mam tudi js lepe, ni bilo nič groznega. Ampak tako plah, štorast in nedolžen pa poleg vsega še nesposoben kot sem bil takrat ... nuh uh, no way i am going back to that. :)
Pesem me je spomnila, da je vse, kar smo bili, še vedno v nas ... čestitke,
lp, Ana
Hvala. Točno to sem želela z njo povedati:)
Me veseli, da je sporočilo razumljeno.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Priya
- 07. 05. 2024 ob 17:44
- Prebrano 447 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.58