od življenja k življenju
nepreštevni so moji grehi
malo morje jih je
smrtnih in nesmrtnih
pa še vedno rinem
to svojo barkačo
vse te batine
ki padajo po človeštvu
so zato ker je izgubil
najprej
spoštovanje do življenja
zdaj misli da je za užitek
in kdo bi si upal reči
da ve kaj je njegov smoter
njegova končna stvarnost
tudi če bi srečal svetnika
tudi on
ne kaže s prstom nase
temveč nazaj
na življenje
ki je sveto
in na njega
čigar narava je ljubezen
vse v nas samih
je življenje
in je
duševni mir
Verjemi!
Ld!
Tanja
Ah, kaj vse sem počel v tem življenju,
domnevam da v prejšnjih nisem bil bog ve
kaj drugačen. Vendar zdaj vseeno zaznavam napredek,
kaže da gre na bolje in to me spodbuja, da vendar ne odneham.
hvala, Tanja in Svit.
lep dan,
pri nas je noro lepo,
na nebu, kot čmrlj, brenči avion.
lp
Miko, življenje, ki je sveto, mi pa njegovi svetniki dokler naš sveTilnik še sveti. To je enostavno fajn.
Lp Caki
rad se spominjam, kako sta si sv anton in sv pavel v puščavi razdelila drobtinico kruha. pa še to je eden od njiju dal nekemu ptiču, ki je letel mimo.
lp, Caki,
m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 05. 05. 2024 ob 09:30
- Prebrano 321 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222.97