ZADNJI VALČEK
V daljavi paradoksa je bil ...
ugrabljen tvoj in moj cilj.
Nanj se vsedajo kaplje pelina,
njihovo naostreno dleto
dolbe razkroj v umetnino,
čopič slika ničevno temino,
jezik izgubil je besedo.
Pod slapom zbira se stišje,
misli letijo vse višje,
kot, da se nekoga bojijo ...
dokler se v nedrju brzic ne spojijo
in v sredi zadnjega valčka zaspijo.
A ptice še vedno gnezdijo
in lastovke vedno znova priletijo.
vse je prazno kjer ni srca. in pesem je življenje in lastovke se vrnejo. naša reka tiho teče.
lp, Caki,
lepo si nam spisal,
m.
Miko, verjamem, da se lastovke vračajo tudi na Drugo stran in božajo Mir.
Hvala za misli, lp, Caki
Nizanja letnih časov in vračanja ptic selivk
meni kažejo resnico o reinkarnacijah.
Pozdrav.
Svit, s takim spoznanjem je vse lažje in lepše. Hvala za dotik.
Lp, Caki
Razmišljam, spreminjam ... verze tudi v tej pesmi, iz naslova V daljavi je nastal Zadnji valček ... ki pa je lahko tudi Prvi od zadaj. Se mi zdi, da je to pravo sporočilo.
Komentiranje je zaprto!