Modrina morja in neba,

moj pogled umirjata. 

Čas se je ustavil, um nič ni spočel,

nemir v meni je potihnil. 

Sonce božajoče greje telo,

vonj valov duši mir prinesejo.

Uživam, po ničemer ne hrepenim,

v brezdelju samo brezskrbno sedim. 

Ta občutek želim vzeti s seboj,

ko vrnem se nazaj nocoj.

Tu nič me ne ogroža in omejuje,

tu ni dela, ki eksistenco pogojuje. 

Petra Vidmar