Vozilo telesa kot avto (portret) deluje zavoljo mnogih delov v njem,

kot voznik ga in se, upravljam, predvsem je dobro, 
ne domišljati si, da sem vozilo, čeprav mnogi
veliko dajo na znamko in prestiž,
pa jim to bolj malo koristi, saj
ponesrečena istovetenja
izzovejo le strahove...

Ampak brez goriva in kemije se pač ne premikam,
cilj pa je itak že od začetka v meni.

Nič ni zares v naših rokah. Pa tako se trudimo, da bi ne bilo tako ...

Lp,Janja

ja, in vedno v iste strukture vstopamo. otrok je precej dogmatično bitje. ponekod se stvar spremeni šele, ko vodja umre. za mnoge precej boleče.

lp

Nič ni zares v naših rokah, pa hkrati nosimo vso odgovornost za svoje odzive, ravnanje, mišljenje, čutenje ...