INRI
slišal sem veter govoriti
on je v plamenu sveče
odkar odhajamo
kot odpadlo listje
nič več eno z njim in razdvojeni
(ker si poročena s čuti duša
…)
razdvojeni na duha in snov
…
ne da se izstopiti iz kroga
le s ključem tvojega imena
gledam vse in vsako bivajoče
kot deževja padajo na zemljo
vstaneš iz pepela solz
in iz truda
…
rišem tvojo smrt
in gledam tvoje rane
v nejeveri
da si ti
ljubezen
in vedno pravim
ne bojim se smrti
bojim se
ne živeti
Ln
Tanja
biti neživ, kot vampir?
vem kaj misliš. živeti svobodno, izraziti se. vsaj poskušati biti pravičen. in še mnogo je tega.
hvala za obisk,
m.
Poslano:
04. 05. 2024 ob 00:40
Spremenjeno:
04. 05. 2024 ob 00:42
neee, "neživa" sem samo v eni svoji pesmi
strah od ne živeti pa je...biti živa a mrtva
daaaa....predvsem pa želim
biti in ostati
Človek
:D
to z vampirjem je hec. verjemi, da vem kaj misliš. sem izkušeni depresivc.
lp
Zelo lepo je brati vaše komentarje, ampak bilo bi še lepše, če bi se z neba spustili na zemljo in začeli živeti z vsakim dnem dokler vam korak ne zastane. Vse bojazni, vse rane ozdravi ljubezen, iskrena, čista.Zakaj v puščavi iščeš cvetico, če jo imaš tukaj, pred nosom, samo pogledati je treba v realnost.
Lp, Zora
z veliko težavo sem napisal to "pesem" in jo po mnogih dvomih oddal.
vse kar lahko rečem.
hvala za iskrenost.
lp, m
zorajelen
po vsaki prebrani(za mene dobri) pesmi
samo se na glas trudim komentirati vam z mislimi
ne pa autorju, autorici pustiti
samo skope kliše pohvale( super!, bravo!, lepo!...)
Lp!
Tanja
z iskrenim komentarjem se "pesem" dopolni in jo še sam bolje razumem.
hvala.
lp
Komentiranje je zaprto!