iz somraka

zremo

v grmado

toporišča gorijo

jeklo se topi

nam nasproti

ljudje stojijo

z leskom v očeh

v grmado strmijo

osvobodili so se

plameni hrepenenja

srca gorijo

noč osvetlijo

v novem dnevu

se novo sonce rojeva

odkriva nam

nova obzorja

izvire

morja

vedno so

tukaj bili

pa jih

nismo videli

obstali smo

samo korak do raja

še vedno je tam

kjer je bil

Tukaj

drugega ni bilo

in ga ne bo

in preden 

nam odpelje

zadnji vlak

z roko v roki

naredimo še

en Korak

DragoM