HAIBUN 16
Brezčasje. Tihi glasovi se bližajo, koraki šumeče podrsavajo. Po mojem telesu pasejo svoje nerodno skrite, zaskrbljene poglede. Besede si prebirajo iz oči. Pridržijo mi bel list papirja, postavljam črke. In že stotič jih nihče ne zna prebrati.
Ni dneva, ne noči. Ne slišim ure. Brez sonca in zvezd, brez vetra v laseh, ni svežega zraka.
Duša v jantarju. Ostalo nisem več jaz. Samo aparati z neprestanim piskanjem ohranjajo vse, kar sem nekoč bila.
Razen duše sredi jantarja.
na papir pišem
spet razločne besede
ura tiktaka
Po moji izkušnji duša v mojem "kamnu telesa" sije in me oživlja.
Čestitke za izrečeno.
Ko si zapolnimo dušo
zapolnimo si tudi čas
Lp
Tanja
ko si rekla, duša v jantarju, sem se spomnil na rožni venec babice. nekaj neslišnega in neverbalnega je vse dni z nami. gre "skozi" čas in brezčas.
kar oživlja, kot pravi Svit.
lp, m
Miko, Tanja, Svit - popolnoma ste dojeli moje misli in čute v napisanem! Ja, duša v jantarju. Hvala, ker me vzpodbujate. Ob vas mi je lepo. Majda
Poklon Majda, duša ujeta v jantaju je čudovir in izveren verz :)
Črni Kos, vesela sem tvoje pohvale!
Odlično! Ne vem, če bo bilo potrebno še kaj dodati, ... (No, potem pa, bi morda lahko kaj izpustila ali obrnila? :)
Pridržijo mi bel list papirja, postavljam črke.
Poslano:
06. 05. 2024 ob 12:11
Spremenjeno:
06. 05. 2024 ob 12:12
Milan, popravljeno. Hvaležna sem ti za nasvete. Ma tako paše slišat pohvalo! Duobru dijene. Vse dobro, Majda.
Veeeseeelaaa! Hvala, Milan!
Čestitke za močno amplitudo te pesmi!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
