Pride tak dan
in zunaj je dež;
tam je vlažen orkan
počutim se kot naveličan Anglež.

Ob meni sedi mačka
tudi ona se nima kam dati;
zanima jo le neka igračka,
z njo se igrajo miške in škrati.

Kapljice leno po oknu polzijo,
potočki na cesti se med sabo lovijo.
Mačka sedi in me gleda otožno,
mjavka in mi da vedeti, da je spet lačna,
kar bi lahko bilo možno.

Zunaj dežuje in jaz kar sedim,
vem, da bo prej ali slej potrebno vstati,
v roki prazen kozarec držim,
mačka mi ponuja izgovor, da ji ne ubežim.

Kako se počuti Anglež v tem vremenu ne vem,
a mačka mi da vedeti, da to ni njen problem.
Končno se dvignem in konzervo poiščem;
na mucica – jej! Jo pokličem ...

Tomaž Jevšenak