V planinski izkaznici

iz davnih dni,

porumenela in drobna

leži med stranmi.

Nekje v gorah

si nekoč jo nabral,

jo prinesel domov,

svoji hčerkici dal.

Z leti postala

je dragocena,

kot skupni trenutki,

ki sva jih doživela.

Kje je že čas,

ko sva hodila v goré

in po poti odkrival

si mi skrite stezé.

Z velikim veseljem

si se nanje podal,

med skalnimi stenami

 mir poiskal.

Rad si se umaknil

v njihov objem,

bile so zate kot pesem,

  tisti čas dragocen...

Ta drobna planika

spominja me nate,

moj dragi očka -

na vse kar si dal mi,

na tvoje srce.

tolminka