
spokojen je večer
in težke so njegove veke
pred hotelom luči
v ljudeh smeh
zajokal je dojenček
ali je bil galeb
ki se je zamudil
še slišim
sence so se skrile v drevesa
in neopazni ljudje
vsi ki odhajajo
in so odšli
ugaša dan
iz groba vznikne pesem
nočni sprehodi
so polni oči
so polni duš
če zapojemo duši svoji
strah izgine
se razprši
Ln!
Tanja
Ko večer izgine, se pojavi pričakovanje naslednjega dne..
Lahko noč,
Zaspanka
Čestitke za ta nokturno, ki pusti globok odmev!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!