Ne skriva svoje krhke silhuete,

ko v klasju z nežno srajčko se šopiri.

Ne ganejo vremenski ga prepiri,

saj z barvo rdečo seka iz palete.

Skoz veter v njem izzvani so nemiri,

med klasje nežno je z močjo objete,

v socvetne lističe lahkotno spete,

lepote zdaj njegove so okviri.

Ne traja, ta minjivi sij lepote,

ga  rahel piš z lahkoto že odnese.

V morali spoštovanja ni vrednote,

ko kritik hitro dušo ti spodnese,

če nisi v modi, kupček si sramote,

ker danes se naravno ne prenese.

Objema še je tu, ljubezen večna,

sprejema vso to krhko sinfonijo,

ostaja skozi čas neoporečna.

olgasem