
Nekoč sem upal, da ne obstajava,
ker bi samo tako imela možnost za večnost.
Zdaj pa te odstavljam s trona
in ti slačim vso pravico muze.
Tišje od gejšinih korakov si postala resnična,
ko si se zarila med moja rebra z lažmi.
Preveč dobesedno si vzela romantiziranje trpljenja.
Morda si mi hotela narediti uslugo.
Malo si oddahnim, ko se najina neskončnost upepeli.
Nihče več mi ne bo znal razbiti iluzij tako kot ti.
Z mrtvimi rokami si še iztrgala to pesem,
ostalo puščam za črve.
vau! Tole je pa - če že ne zagonetno - nekako strašljivo romantično. Ne morbidnost, pač pa resignacija ob neki izgubi. Precej originalno. Čestitke.
LP, Lidija
Hvala Lidija, sam bi težko bolje opisal sporočilo pesmi :)
Lp, Nejc
Posrečena pesem :) Zelo zanimiv in hladen izraz pravzaprav burnega dogajanja!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!