
Nekje v jami s kobaltom obriše čelo droben deček.
Dekle po celem dnevu v tovarni čaka oče.
Noge je pustil na tirih v rudniku,
žene ni pobral s tal v šivalnici za modno znamko.
Nekje je noč in zora, a z njo ni svetlobe.
Tam ni tal, ki bi prenesle težo delavca s transparentom o pravicah.
A tu, ob polnih žlicah, pozabljen ded in njegov boj,
ker je naravno, da imajo eni več in drugi manj,
še dobro, da imamo, kolikor nam dajo,
da le nismo v tistem rudniku kot znojen deček-
in za nameček
je danes praznik dela,
omenja se upornike in borce, partizane...
V smeti spet šlo bo tone hrane.
Komu mar.
Še imamo d'nar.
Vsaj vsak za svoje pivo.
Dobro nam gre,
a radi bi več,
ko stiskamo žep,
da se kaj ne vzame, na slabše spremeni.
Pa praznik je, narod spet nazdravlja, .
poje, polni usta,
da strah, ki ni pogum,
molči.
ja, nagelj ni več rdeč, zvezda je poteptana v blato. kapitalist se ne zgane, če hočeš nesebično služiti, mu greš na roke.
zdaj se ne ve več, kdo jih je več pobil, komunisti ali klerofašisti. še se igramo z nacionalizmi, ko vemo, da oderuštvo nima nacionalnosti.
in res, kar je daleč od oči je daleč od srca.
prisiljen sem kupovati robo za majhen denar, ki je plod izkoriščanja. tako je videti, da bo zadnjo besedo imela mati zemlja.
ta luknja je od tod, ker nam nič ni sveto. čeprav boga očeta ni več, ne skrbimo eden za drugega kot bratje in sestre. pričakovanja filozofov, da se bo s koncem boga in metafizike kaj spremenilo, so propadla.
rdeči nagelj ni več rdeč.
lp,
m.
Zelo pomenljiva in za današnji praznik več kot primerna je ta tvoja pesem, draga Irena. Vešče si nam jo predočila, hvala ti! Sicer ne vem, kaj vodi današnjega človeka v to nesmiselno pohoto, bitko za materialno navlako; vem pa, da smo v tistih socialističnih časih (do teh naših, ukradenih, celo razsutih fabrik, imam še danes nek drag spomin in pozitiven odnos) imeli čisto drugačno miselnost, ki je po "osamosvojitvi" neznano kam izpuhtela.
Prijeten večer ti želim,
Sašo
miko, je tako - zlato tele in ni Mojzesa, da bi ljudi spravil v red :D
hvala za komentarje
lpi
Sašo, svet se je zelo spremenil pa tako pač je, od nekdaj. Žal je postala sebičnost temej vsega, po drugi strani pa vlada strah, da ne bi bilo slabše. Medtem pa kapital uničuje vse tuzemejsko, ko bi le uničil še sebe.
Hvala in lpi
Hvala za to pesem, draga Irena. Upam da, bo potrkala na vest in srce komu, ki še zna pomisliti in narediti kaj, kar je vredno človeka!
Imam pa še eno misel, ki me že dolgo najeda.
Namreč:
danes je res 1. MAJ PRAZNIK DELA
ampak stavkajo pa v glavnem - ljudje, ki po sami definiciji (glede na premožensko stanje in pomembnost), spadajo pod elito.
Torej so kapitalisti! Ali ni malo mimo, da imajo kapitalisti svoj sindikat??? Halooo!!!
In z njim, namesto z delavci se ukvarja vesoljna SLO.
Lp vsem, tebi Irena in spoštovanim ostalim, ki so se oglasili.
Marija
...kaj nam mar, še imamo dńar .... in nepretrgano nabavno-logistično verigo, katere samo en nedelujoči člen lahko obrne vse na glavo. Irena, lepo si opomnila, da smo vsi odgovorni za vse, še najbolj pa za delujočo nabavno-logistično verigo preživetja za VSE.
lp, Caki
odlična družbenokritična pesem, pa posrečena forma z notranjo rimo.
LP, Lidija
Marija, najlepša hvala. Ta svet krivičnosti razbijmo, so besede iz Internacionale, ki me vedno znova ganejo zaradi vse brezbrižnosti in vse večjega egoizma.
*
Hvala, Caki, ja, lepo bi bilo - za vse, a ne gre, nikoli ni šlo, za Zemljo tako piše nam nebo.
*
Lidija, najlepša hvala.
No pasaran :)
lpi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!