
Zasanjana
razdvajam kopaste oblake
preveč jih je na nebu
skozi ozke reže
me osvetli trak svetlobe
počutim se kot tatica
zasačena
pri kraji
nepričakovano
sonce
osupljivo slovesno
obsije obzorje
objame me magija
magija
maja
lahko nas osreči že zelo malo. da bi uvideli, da je narava lepota, moramo samo odpreti oči.
toda, pazi. luci sliši. in ko boš videla brezdomca spati na stopnicah, vedi, da se bo oglasil v ljudeh, kot njih prezir in zadušil človeški vzgib, da bi ga dvignil. enako bo storil z vsem kar nam je lepo.
zaman. čez čas nam strup ne škodi več.
lp
miko, ne moremo pomagati vsem, ki so v stiski, ja, lahko darujem drobiž, in nato mrzel tuš
ne morem spremeniti sveta, od nekdaj rojeva dobro in zlo, hvaležna sem, da opazim lepoto, medtem, ko mnogi pred njo pogledajo stran ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: damjana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!