Praznik pride 

in izprazni mesta.

Ostane, kogar 

ne premami cesta.

Budnice zbujajo že zbujene,

kresovi združijo nas odtujene.

Pesem Mi2 ponavljaje zbuja maj,

tiho doma ostali smo, zakaj?

Prazniki izpraznijo nam mesta,

le pekarna glasna je in zvesta,

novi tujci domačnost staro kažejo,

turisti hrano njih v slast pomažejo.

Prvi maj bil je praznik dela,

zdaj je prazen, tih in zmeden scela.

Mestom praznino na stežaj odstira,

vljudno, nežno, brez prepira.

Lepo je, četudi se prvomajsko ulije.

Lepo je, ko mesto se oddahne in spočije. 

usostar