Pogleda dama me iz ogledala,

ne, nič več ni ona mlada.

Zrasla je pod brado nova brada,

čez odprto se oko povesila je veka,

lice se z obraza opoteka,

koža ni napeta več in gladka

in postava nič več lepa, sladka.

So lasje postali vse bolj redki, sivi,

svoj sijaj nekje med potjo izgubili.

Križ boli, ne sodeluje,

se gibljivost še zmanjšuje.

Trebuh prostor svoj si oblikuje,

ko se prav nikogar se sramuje,

vedno bolj štrli ven iz života,

in ostalo je telo le gmota.

Vse to čas nam riše, dolbe po telesu,

na življenjskem stresnem plesu.

Ampak dokler bije v njem srce ljubeče,

ni pomembno v kaj se duša preobleče,

kakšna je oblika, velikost in koža.

Ko resnično se srce zaljubi,

čuti znotraj. Ni zunanjost to kar vidi.

olgasem