Ničkolikokrat prežvečena tema
me še vedno spotakne -
to me dodatno spravi iz tira.
Rdeče bobnanje grozi.

Vem,
da so besede zaman.
Ostri, nekontrolirani gibi
pustijo za sabo tresk vhodnih vrat.

Poženem v trde korake,
ki se lomijo ob asfalt.
Čutim težo;
v drobovju, mišicah, možganih.

Prelet kričeče vrane,
ki se oglaša nenavadno,
me ustavi.
Hitro leta nad travnikom,
od ene do druge nevidne črte
in nazaj.
Znova in znova.
Roti? Toži? Obupuje?

Prileti jata sedmih ptic.
Letajo za njo
kot podaljšek -
nato jo obkrožijo
in skupaj odletijo.

Tišina mi zapre usta.

nada pecavar