nasproti meni je sedela ljubka zlatolaska

stara okoli dvanajst let

z obraza sem ji bral

kaj delam tukaj

kakšno je moje mesto v tem velikem svetu

hotel sem ji reči

del življenja smo sonček

zato smo da živimo

there is nothing to it

preden jo ujame mreža velikih vprašanj

in pokoplje pod sabo

pa sem molčal

potem je k sebi povlekla sošolko

naj prisede

in jo objela

bila je res čudovito dekle

miko