zašumi morje
po razbolelih kosteh;
vznemirjenje se lomi
na obalah upov;
se napnejo strune
v mlahavih mišicah;
koraki prestopijo
robove spominov;
zagori plamen
v utrujenem srcu;
iskre zletijo
iz razpok bližine;
utripa sonce
v starikavih dlaneh;
vesolje obvisi
na ustnih kotičkih.
Poslano:
27. 04. 2024 ob 22:20
Spremenjeno:
27. 04. 2024 ob 22:21
Nada, včasih postaja vse bolj večkrat, kjer se vse bolj najdevamo ... in to bralcu lepo dene navkljub ...
Lp, Caki
Lepa, pomirjujoča pesem, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!