VČASIH
zašumi morje
po razbolelih kosteh;
vznemirjenje se lomi
na obalah upov;
se napnejo strune
v mlahavih mišicah;
koraki prestopijo
robove spominov;
zagori plamen
v utrujenem srcu;
iskre zletijo
iz razpok bližine;
utripa sonce
v starikavih dlaneh;
vesolje obvisi
na ustnih kotičkih.
Nada, včasih postaja vse bolj večkrat, kjer se vse bolj najdevamo ... in to bralcu lepo dene navkljub ...
Lp, Caki
Lepa, pomirjujoča pesem, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 26. 04. 2024 ob 09:50
- Prebrano 325 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.69