rada bi napisala pesem
za vas
ki vas brišejo
z neznosno lahkoto
z brezmejnim sovraštvom
z grozljivo brezdušnostjo
papir ostaja bel
ker sem izvotljena
prazen list kriči
iz mape s pesmimi
vso zgodovino nas spremlja ta izbris. poboj otrok. v poslednjih časih jasno vidimo, da ta riba smrdi pri glavi. v pravici veta velemočnih in naprej.
nekdo, ki je na varnem in na toplem, ki ne more čutiti tega trpljenja, sprejema velike odločitve. bolje je, da si na pravi strani s pajčevino nacionalizma na očeh.
vojna je kraja in očiten umor. sredstvo oblasti. ne pristati na njo, pomeni, izročiti se smrti.
gandija, apostola nenasilja, je na koncu ubila laž, da od pakistancev prejema podkupnino. s tem so podžgali mladega indijskega nacionalista, da je v drugem poskusu atentata uspel. kdo? nekdo, ki mu zelo odgovarja, da je svet takšen kot je, razdeljen na bogate in revne. on pravzaprav nima narodnosti. ODERUH.
nismo nemočni. učimo se in iščemo poti v svet kjer bo on, ki mu ni mar človeško življenje, nemočen. pot v življenje.
lp, m
najbolj boli, ker vem, da se bo zgodba prekmalu ponovila nekje drugje .... in spet se bodo skrivali v besedah, dejanj pa ne bo,samo izgovori, ki podaljšujejo agonijo,
pozdrav, kljub vsemu sončen, Nada
Pesem, ki je onemela ob grozodjestvih današnjih dni ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!