Rekel sem, da ne bom odšel, ne da bi se poslovil

In rekel sem, da poeziji ne bom zaprl vrat

In rekel sem, ne bom se odtujil od nektarja svojega hrepenenja

In rekel sem in pogosto rekel, da te ne bom iskal, ko se bom naveličal svoje norosti

Tvoj parfum bom ohranil v spominu in tvojo tetovažo v srcu in nikoli se ne bom naveličal vetriča na svoji postelji

Povedal sem, kolikor sem rekel, zdaj pa vem, da sem lagal

Zdaj vem, da se utapljam v svojem narcizmu

In vse vrtnice sem porabil zase

Zdaj vem, da sem moški, ki se ne naveliča svoje moškosti in se ne zadovolji z omejitvami

Zdaj vem, da so moje sanje ljubiti te in da v sanjah ne živijo levi

Vedel sem, da najlepše ženske zdržijo, vendar ne pozabijo nehvaležnosti

Tako je v vsem stvarstvu mešanica ljubezni in sovraštva tudi v najboljši usodi

Ne sprašujte zakaj, saj na vsa vprašanja o meni ni odgovora

faeq