Pohlep,
žrelo zla,
prastara
podla igra;

rad bi goltal
zvezde z neba,
in srkal srebrno morje,
požrešno kot sesek.
Preštel bi vsa zrna peska,
vse listje
in trave,
povsod nalepil
listke s ceno
s krvavimi solzami
lačnega sveta.


Ljubezen
ne sešteva
in ne grabi,
samo daje ,neizmerljiva
kot neskončno
zvezdno nebo,
prostrana morja,
pesek in trave;
četudi omagamo
na blatnem dnu,
zapredeni v prepire,
se nas ne odreče.

Želim le mir mir;
tebi, meni,
sestri, bratu,
vsem bitjem sveta.

Ida Semenič- adisa