So besede le utvare, 

domišljije predelave,

čustev so opisi

ali srčih so želja orisi?

Med realnostjo so primerjave, 

skozi besedila obdelave.

Kaj nas v tistem hipu zmoti,

kaj živcira, kaj zamoti.

V misel plepletena proza,

poezija včasih kot mimoza.

Se pokaže vsa razprta,

se dokneš jo, izgine z vrta.

Misli božam in ljubkujem,

se jezim, z izrazi imenujem.

Včasih se usmilijo in se predajo,

se zložijo, kot le one znajo.

Drugič jih spustim da odletijo,

ker preveč me bremenijo.

A še vedno v meni gloda,

pesem je izvira voda.

Me zbistri, srce umije

skozi verze se razlije.

Včasih poskakuje čez brzice

in ne sliši moje klice,

skozi mračne se tolmune vije,

v mojo novo pesem klije.

Tja v vrtince me potegne,

kar ponikne in pobegne.

Se vrtinči, dih mi jemlje, me potaplja,

v vrh valov ponese, z nebom staplja.

Je vabljiva vznemirljiva,

a nikoli ukrotljiva.

se v daljavi lesketa,

me izziva, v meni trepeta.

V strugi plove je soneta venec,

razigran, na vse strani studenec,

z mano se samo igra,

a ko si želi, se vsem razda.

V verze se preplete, poje,

iz ljubezni zate, moje.

olgasem