Mirna navzven, medtem ko znotraj mene divja vihar, vihar čustev, ki jih ne znam niti izraziti niti poimenovati. Vihar, ki ga je aktiviral val spominov, spominov na kraje, kjer sem preživela toliko let, misleč, da sem srečna in da se soočam z izzivi, ki le potrjujejo moj pravi obstoj. Izzivi, ki niso moji, a so del življenja, ki ga živim, da dokažem svetu, da sem močna in da si zaslužim biti z njim.

Danes je še zadnji sončni žarek razblinil meglico na sliki, ki sem jo leta in leta imela in za katero sem mislila, da je edina prava, zato sem jo tudi živela. Šele danes je sončna svetloba tako močna, da je pokukala v zadnje koščke skrbno stkane tančice, ki si jo skrbno zavil s pentljo skrivnosti in danes vidim, da nisi tako zlat. Spoznavam, da si to bil le v mojih očeh.

Danes sem spet v krajih, kjer sva mnogo, premnogo prostih dni skupaj preživela, vrtala, pleskala, vijačila, občasno tudi glasno klela. Danes sem spet v krajih, kjer sem te naučila tehničnih veščin in znanj, ki mi jih je predal moj oče, čeprav nisem njegov sin. Danes sem spet v krajih, kjer sem leta in leta hodila na »počitniško delo«, a le prvo leto je bilo šraufanje na barki zabavno, zanimivo in veselo.

Danes sem tukaj, a zaradi čisto drugih stvari, saj končno počnem le tisto, kar me veseli. Pripeljali so me drugi in zame skrbijo in če odkrito povem, me po orodju niti malo prsti ne srbijo. S pretežno moškimi opravili sem najbrž končala, čeprav bom še kdaj komu kakšen tehničen nasvet predala. Sicer bom še kdaj akšno malenkost postorila, zamenjala žarnico, vijak pritrdila. Naj to počnejo moški, kot se spodobi: očetje, sinovi, pobi.

Danes sedim na obali in v morje zrem, toliko je stvari v meni, ki se jih šele zdaj zavem. Z obiskom nekoč zelo domačih krajev obudila sem spomine, polne žalosti in globoke bolečine. Leta in leta sem v barko vlagala vse svoj čas in denar, zdaj vem, da zanjo ni mi mar. Le ena stvar naju še veže, a to je tudi vse, saj barka že več kot desetletje nosi moje ime.

Žalost, ki jo čutim, enkrat bo minila, važno je, da sem pretežka bremena odložila. Morda pa pride čas, ko se bom ponovno preimenovala, a danes sem zato tukaj, da bom cel vikend preplesala. Preživela bom nekaj dni v prostorih s prijetno energijo in ob ljudeh, ki plesa in zabave si želijo. Ko vikend bo minil, ko še zadnjič sonce v morju bo zašlo, bom lahko naglas priznala, da v teh krajih mi je spet lepo.

INA TAR