Nasmiha sonce sredi se neba,

a ne zna ogreti mi srca.

Boža veter mene kot otroka

on ne zna, kot tvoja roka.

Me objame jutro, v dan odpelje,

a me ne, kot ti zapelje.

Žarek rahlo me poljubi,

a ne zmore, da kot ti me ljubi. 

Mehko trava z vonjem vabi

a le tvoje me oko ugrabi. 

V tebi skriva se vesolje,

vedni narediš me dobre volje.

Ni pomembno kakšen se zgodi polom. 

ti si v meni vedno pravi sklon.

Življenje je razburkano, ubrano,

s tabo je v čarobnost stkano.

Ti si tisti, ki prepletaš lepe misli,

ki vedriš me, ko so dnevi kisli.

Ti si plima, vse kotičke mi zaliješ

in oseka, ko samoto mi razkriješ.

Ti izzivaš me, in dopolnjuješ

me umirjaš, zapeljuješ.

Ti si ... ni besed da bi te opisala,

tudi če bile bi, ne bi znala.

Tebi se predajamm, ljubim in gorim.

S tabo se zbudim, bedim in spim.

olgasem