Dodatna leta Življenja
Bližaš se mi počasi,
neopazno, neslišno.
Korak, mogoče dva na leto.
Kakšno leto so snidenja še redkejša.
A topla, prelepa, z zlatim sijem v očeh.
Vsakič ko te slišim, za trenutek preminim.
Tiho odplavam v tvoje srce, ga objamem,
se zahvalim.
Prelita s kisikom življenja,
kot da vsakič pridobim dodatno leto.
Zbiram jih nežno kot puh pravkar izleženega novega prebivalca zemlje.
Spoštljivo kot pesem himne za prvaka sveta. Ponosno.
Ker si moj svet.
Ker nekoč boš moje vesolje.
In vsakič znova si moja rodovitna prst
neskončne ljubezni.
Nepresahljive vode.
In dotiki sonca v tistih redkih sanjah.
Ki jih ne pozabiš.
<In dotiki sonca v tistih redkih sanjah. Ki jih ne pozabiš.>
Točno tako, bravo!
Hvala, se je lepo vsedlo tudi vame.
Pozdravček, B.
Dobra pesem! Predlagam pa, da se briše vse besede "vsakič". Tudi "kakšno leto" je za to resno pesem preveč "pogovorno". Zadnji verz pa je odveč, če že prej pojasnimo vsebino sanj in s tem se torej ve, da jih nismo pozabili. "Redke sanje" pa pridobijo moč, ki ni zamejena.
Milan Ž. - Jošt Š.
Lepa hvala za opombe oz predloge. Bom jo še enkrat napisala zase, da dobim sliko izboljšave.
Lp, B.
Komentiranje je zaprto!