Prvič sem pri tebi,

ampak v tvoji postelji sem bil že neštetokrat.

Z vprašanji me seciraš kot žabo v laboratoriju,

a spretno slalomiram okoli njih s humorjem.

V resnici nočeš slišati, da sem bil trikrat zaboden,

da razmišljam o tem, kako sem zdaj leto starejši od mame svoje mame, ko je ta umrla

In da sem očeta izgubil dvakrat.

Kot glivica ti raje zlezem pod kožo s svojim telesom, v katerem skrivam brazgotine, katerih se ne moreš dotakniti. 

Vrtim te okoli prsta, marioneto za lasten pobeg iz realnosti in ti z objemom dajem navidezno moč nad nočjo.

Če danes umrem zmagam

In če ne, ne izgubim.

Všeč so mi moje možnosti.

Crni Kos