zadnje ure na zemlji

bom preživel kot prvi atom v vesolju

brez spomina

na

preteklost

oče

sestra

domača vas

mi ne pripadajo in nikoli niso

kot mi ne pripada sreča

da sem bil rojen namesto nekoga drugega

človek ki bi lahko postal

če me ne bi bilo

morda nikoli ne bo dobil priložnosti

oseba

ki bi mogoče zrastla v nekoga s kvaliteto 

nekoga svetlolasega

s svetlimi predispozicijami

očmi

rokami

prihodnostjo

tako pa sem samo jaz

in odhajam

in atom iz levega zapestja bo šel drugam kot atom iz desnega

česar se nekoč nisem bal

ampak občudoval

zdaj pa se tresem in se opozarjam in drhtim

čas za slovo

ampak temno kot pekel

kot to

kar sem postal

Hors