Moja roditelja sta bila bosanska srba, jaz sem rojen v LJ.

Vedno sta bila nekoliko prizadeta nad mojo nepripadnostjo rodu.
V mladosti so me sošolci in še kdo zmerjali z "bosancem,"
a se nisem pretirano vznemirjal, čeprav je bilo
poniževalno. V času Jugo vojne sem odločno
kritiziral Miloševićev nacionalizem in 
veliko srbske težnje. Oče, partizan, oficir in komunist
je bil sprva precej zagret, s časom pa se je unesel,
sploh ko je JNA razpadla in je eden od bratov, ki je živel v
Banja Luki kjer je bil zastopnik Celjske zlatarne in je bil poročen
z muslimanko, padel kot "junak" za srbsko stvar, kakor so mu neki oficirji
napisali v pismu kjer so ga obvestili o tem in ga zagrebli skupaj v grobišče s še ostalimi
nesrečniki. To ga je vrglo iz tira, ni se sprijaznil s tem...Pri izkopavanju so našli 
v plastičnem etuiju osebno kjer se je še dalo razbrati, da gre za brata. tako so ga pokopali
zasebno v BL. Mene so sprva povabili na pogreb, kasneje pa so preklicali, najbrž zato ker so se bali,
da bi tam med sorodniki uprizoril sceno. Kakorkoli, nacionalizmi katere koli vrste ali barve
so mi odvratni, saj pospešeno netijo nestrpnost do drugih. Jaz nisem več iz tega testa.   

zelo so subverzivni vsi ti tiči. žal mi je za tvojega brata.

pri vseh teh manipulacijah gre za nabor, (bojim se, kaj lahko doleti, najprej rome, zaradi načina na katerega se hočejo uveljaviti v nekem prostoru). 

pri pinknaciju gre očitno za prestiž in ne za neko materialno potrebo ali stisko ljudi, ki so itak že v konfliktu. 

tudi sem slišal oni dan nekega penzionista s precej debelo denarnico, revež naj gre k revežem, v odnosu do nekega soseda, ki ima menda materialne težave. 

po principu, pomanjšati, da bi jaz bil velik. sama srž ojdipovskega kompleksa.

lp, Svit,

m.