Hitro menjavata noč se in dan

in hitro menjavajo letni se časi,

leta in leta izginejo, kam?

V ritem časa vsi smo vpeti.

Lepo in dolgo se je zdelo življenje,

ko vanj so še zrle mlade oči,

v njem zrcalilo se je veselje

in večna ljubezen, ki vse prežarí.

Ko hodiš po poti iz dneva v dan,

leto za letom, kdaj vprašaš se, kam?

Včasih utrujen, naveličan in sam

greš proti cilju, ki bil je izbran.

Pot se je zdela široka in ravna,

ko si zakoračil veselo po njej,

zdaj gre navkreber, nenehno vijuga

a še vedno je ista in ti greš naprej!

tolminka