Pred njegovimi vrati

gojzarji težki stojijo,

kjer jih nazadnje je pustil,

tam se že dolgo prašijo.

Možakar, stari planinec

je z njimi veliko prehodil,

naše goré in planine

leto za letom obhodil.

Imajo pisano zgodbo,

ki jo poznal je le on,

z njimi korak za korakom

premagal vsak je vzpon.

Mnogo prigod doživel

je po planinskih poteh,

ko je po kočah počival,

bili so vsem na očeh.

Ponošeni, močno oglodani

od kaménja in skal,

pred vrati še vedno stojijo 

a možakar jih nosil

ne bo več nikdar.

(prijatelju v spomin)

tolminka