slutim spremembo v sapi

v kozarcu mošta

a mol na klavirju me uspava pod sunkom njenega zapestja

ritem je čebela in čebela mi jezika

da naj naredim požirek

da bo vse v redu

da pianistka ne bo skočila med publiko ko bo komada konec

a kaj

če je pianist heavimetalec

kako veš kje in kdaj se loči ideologija od steklenice vina

mogoče pa je ljubezen meja

med idejo

in opitostjo

ko ti ne vrača klicev ob enih ponoči

ampak ob 6ih zjutraj briše tvoje bruhanje v kopalnici preden gre v službo

ne

takšna ženska ne obstaja

takšna ljubezen ne obstaja

je samo

dur in mol in fis

in razbijanje klavirja z macolo

potem

ko je vsega konec

dokler ne ostane nič drugega kakor

skok

skok

skok

med ljudi ki štekajo

Hors