KAMEN IN VODA

Spoznala sem življenje s teboj

in ubija me vsak spomin

pa prav s tabo sem z vsakim dnem

in zvijam se od bolečin

 

Nočem več lažno svetlobo

nočem več po tebi hrepenenja

preveč bilo je sivih dni

preveč s teboj spoznala sem trpljenja

 

Zakaj bi tebe občudovala

saj nisi dal mi radosti in topline

zame zmeraj si delil kamen in vodo

in peljal me v tunele bolečina

 

Kako vešče si govoril mi o sreči

in po njeni rasti duša mi je hrepenela

pa si vse pokopal v dolbino niča

in od tebe sem oditi si želela

 

Pa si znova lepe besede mi naklonil

sredi polja in bleščeče jase

da sem znova ti verjela

in s teboj občudovala žitne klase

 

Nekje pa se je izgubila vsa skrivnost

in iskala sem zgubljene žitne klase

iskala sem življenja najino radost

in spominov sto sem skrila zase

Milena

F2#Caki

Poslano:
18. 04. 2024 ob 21:01

Milena, v 3. kitici zadnja beseda, najbrž "bolečinE". Kamen in voda, kako različna  in kako združljiva sta, kot vsebina, v kateri začetek naredi, zdi se, dokončni obračun s preteklostjo, nakar na koncu sledi preobrat v iskanju spominov in vračanju na začetek ...

Lp  Caki

Zastavica

Milena

Poslano:
20. 04. 2024 ob 16:14

Hvala Caki, zelo vesela sem tvojega komentarja.Tvoje mnenje mi dosti pomeni in sledila mu bom.


Lp, MILENA

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Milena
Napisal/a: Milena

Pesmi

  • 17. 04. 2024 ob 14:46
  • Prebrano 110 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica