Razdvojena
Nisem več cela.
Sestavljam dele telesa in si želim, da bi poletela.
Nisem več cela.
Ližem rane, zakrivam sledi, ostajam na koncu tunela.
Nisem več cela.
Voham barve, tipam sence, najraje bi preklela.
Nisem več cela.
Moja senca je poletela višje kot se feniks dviga iz pepela.
-Senco iščem na napačnih krajih. Upam, da kdaj pade nizko in me vzame k višku.
Od tega ne boli glava.
Vsebina pesmi se me je dotaknila. Pomislila sem, da bi bilo morda boljše, če ne bi rimala vsega na ponavljajoči se verz, ki se zaključi s cela (in bi bili tisti pojasnjevalni verzi napisani v naravnem vrstnem redu besed). Premisli,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!