če te je strah prepada
ostani v dolini
malo je trenutkov
ko te vidijo drugi
toda tistih ko se vidiš sam
je mogoče še manj
ogledalo ne kaže tebe
vidiš se v kaplji rose
slišiš se v svilnatem šuštenju vetra
čutiš se v zamahu ptičjega krila
na daljnem otoku
ki ga prehodiš po dolgem in počez
s toplimi žarki na rami
daleč od ljudi in mest
ko se med ostrim kamenjem vzpenjaš
na razglednik časa
te oni vidijo kot drobno pokončno liso
v daljavi
a te ne slišijo
in ne čutijo utripa v tvojih žilah
ne zaznavajo tvoje sreče
tvojih strahov
če se bojiš prepada
moraš nujno skočiti
da se boš končno prepoznal
v praznini
Všeeeč,
... zelo modro.
Čestitke!
Lp, Marija
Hvala, Marija!
LP, mcv
Pesem nas "prebuja iz votlosti in praznin naših dolin", kjer smo obdani z zamegljeni vtisi prestrašenosti, zaradi katerih ne vidimo sončnih poti, ki nas lahko ogrejejo, prevzamejo in napolnijo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.