Arbor se pišem, ime mi je Breza
Na mestu, kjer je rasla zdrava veja,
kot tvor bolezni se napenja grča,
se vraslo lubje je kot v bolu krča
na krnu, ki zdaj smolnato izceja.
Drevesu mar ni za število brstov,
ne šteje listov, tiho korenini,
v pomlad zbujeno, da zaspi spet v zimi.
Še gibkih ali že prav trhlih prstov,
napleta senco, pticam domovanja
in diha zase, drugim hrano daje,
s plodovi, z vetrom materi se klanja.
Okleščen ali ves košat se maje,
da služi zvesto in da se poklanja,
čeprav v polenu, ki zgori med saje.
šla si v globine smisla biti.
lp
Lep poklon drevesu! Prekrasni, beli brezi pa še prav posebej!
miko
hvala, ker vidiš, tudi miže
Hvala, draga Nada!
lpi
Breza
Tako kot breza vitka poetesa
Tako kot breza bela je nje koža
Tako kot breze veje veter stresa
Se v vrtu poezije njena roža
Uklanja stiho-tvorstva sladki
tlaki
Goreča je kot breze les v kaminu
Kot beli dim se dviga pod oblaki
Še enkrat več, čudovito :)
Dedihajka, najlepša hvala.
lp
i
Crni Kos
hvala
obut naj bodeš ali bos :)
lp
i
Sonet življenja, poln vsega, na koncu pa itak enako za vse. Ne pa za sonet!
Lp, Caki
Ja, Caki, pa res :)
hvala ti
lp
i
Irena,
všeč so mi tvoji soneti...
Lep pozdrav, Dejan
Hvala enako, Dejan :)
Lp - še torkov
ne šteje listov, tiho korenini,
Hvala, draga Marija.
Objem
in lpi
Lepo Irena lep poklon drevesu
Tudi tebi poklon za tako čudovite pesmi
Lp, M
Hvala, draga Mateja.
Ko sem drevo .... :) ali ker je drevo kot jaz :)
lpi
Čestitke k sonetni odi brezi ...
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
Breza
Komentiranje je zaprto!
