Cvetje jeseni
sovražim opravljene naloge,
ničesar več ni, kar bi ti lahko dala,
več veš, bolje znaš,lahkotneje se znajdeš
v napoto sem ti, grčasto, pohabljeno
zgarano telo skrivam
tiho pestujem bolečino, ki več ne mine,
barve izginjajo iz mojih peruti, le redkokdaj
še lahko poletim s polnimi pljuči,
večino časa iz kota opazujem svoje minulo delo,
ničesar več ni, marsikaj je razbito,
ovenelo,porumenelo, splesnelo, izpuhtelo,
tu pa tam še kaj zacveti,
kakor vsako cvetje jeseni,
ki nikdar v plod ne dozori
ničesar več ni, kar bi ti lahko dala,
več veš, bolje znaš,lahkotneje se znajdeš
v napoto sem ti, grčasto, pohabljeno
zgarano telo skrivam
tiho pestujem bolečino, ki več ne mine,
barve izginjajo iz mojih peruti, le redkokdaj
še lahko poletim s polnimi pljuči,
večino časa iz kota opazujem svoje minulo delo,
ničesar več ni, marsikaj je razbito,
ovenelo,porumenelo, splesnelo, izpuhtelo,
tu pa tam še kaj zacveti,
kakor vsako cvetje jeseni,
ki nikdar v plod ne dozori
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 22. 09. 2009 ob 00:24
- Prebrano 725 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85
- Število ocen: 3
